Severno Primorska (Goriška) razvojna regija leži na zahodni meji Republike Slovenije z Italijo. Razdeljena je na 4 subregije: Zgornje Posočje, Idrijsko-Cerkljansko subregijo, Goriško subregijo in zgornjo Vipavsko dolino ter vključuje 13 občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin in Vipava.
Skupaj z Gorenjsko regijo na severu, Obalno-kraško regijo na jugu ter Osrednjeslovensko regijo na vzhodu sestavlja Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.
Z vidika prostorske umestitve ima regija izrazito obmejno lego in zaradi svoje geografske lege izjemno čezmejno naravo oz. funkcionalno povezanost. Meja regije predstavlja večji delež meje z Republiko Italijo, in sicer z Avtonomno deželo Furlanijo -Julijsko krajino. Poleg tega se njena specifična geografska lega na prehodu iz mediteranskega v alpski svet odraža v izjemni krajinski raznolikosti ter biotski raznovrstnosti. Prav prehodnost in posledični čezmejni značaj pa se odražata tudi v bogatem in raznolikem (evropskem) kulturnem izročilu.
V regiji je v letu 2020 živelo 118.041 prebivalcev, kar je 5,6 odstotka prebivalcev Slovenije, med katerimi je bilo 59.676 oseb moškega spola in 58.365 oseb ženska spola (SURS, 2020).
Regija meri 2.325 km2, kar predstavlja 11,5 odstotka površine Slovenije. Gostota naseljenosti v regiji je bila 50,8 prebivalcev na km2, kar jo uvršča med regije z najnižjo gostoto naseljenosti (SURS, 2020).
Ob krepitvi in razvoju povezanosti znotraj regije in dostopnosti regije tako iz sosednjih regij kot čezmejno oz. mednarodno je prav čezmejni – mednarodni značaj tudi temeljni razvojni potencial regije.
Osnovni podatki o regiji:
SEVERNO PRIMORSKA (GORIŠKA) RAZVOJNA REGIJA | |
---|---|
Število prebivalcev (SURS, 1. 7. 2020) | 118.041 |
Gostota naseljenosti (SURS, 1. 7. 2020) | 50,8 |
Delež otrok v vrtcih v šolskem letu 2019/2020 (SURS, 2020) (v %) | 77,5 |
Število učencev v šolskem letu 2019/2020 (SURS, 2020) | 10.766 |
Število dijakov v šolskem letu 2019/2020 (SURS, 2020) | 4.013 |
Število študentov v študijskem letu 2019/2020 (SURS, 2020) | 4.401 |
Povprečna mesečna bruto plača (v EUR) (SURS, 2020) | 1.741,82 |
Število podjetij (SURS, 2019) | 12.022 |
Prihodi turistov (SURS, 2018) | 506.083 |
Prenočitve turistov (SURS, 2018) | 1.242.540 |
Izdana gradbena dovoljenja za stanovanjske stavbe (SURS, 2018) | 156 |
Število kmetijskih gospodarstev (SURS, 2016) | 5.311 |
Delež prebivalcev, starih 0–14 let (v %) (SURS, 1. 7. 2020) | 14,8 |
Delež prebivalcev, starih 15–64 let (v %) (SURS, 1. 7. 2020) | 62,3 |
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (v %) (SURS, 1. 7. 2020) | 22,8 |
Indeks staranja (SURS 1. 7. 2020) | 153,9 |
Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) (ZRSZ, julij 2020) | 6,8 |
Stopnja delovne aktivnosti (v %) (SURS, 2019) | 68,0 |
Stopnja tveganja revščine (v % oseb) (SURS, 2019) | 10,6 |
Bruto domači proizvod v EUR na prebivalca – tekoči tečaj (SURS, 2018) | 19.930 |
Indeks razvojne ogroženosti (SURS, 2019) | 117,1 |
Število osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev (SURS, 2018) | 614 |
Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva (v ha) (SURS, 2016) | 5,8 |
Nastali komunalni odpadki (v kg/prebivalca) (SURS, 2019) | 537 |
Delež območij natura (ZRVN, 2016) (Slovenija 2018) | 1.157,4 km2 49,8 % |
Prečiščene odpadne vode izpuščene v javno kanalizacijo – na voljo je podatek prečiščenih odpadnih voda le za Slovenijo (1.000 m3) | / |
Število obiskov splošnih knjižnic na prebivalca (NUK, SURS; preračuni UMAR, 2018) | 5,2 |
Število zdravnikov na tisoč prebivalcev (OECD, 2017) oz. zdravniki splošne in družinske medicine, zaposleni v splošni in družinski medicini na 100.000 prebivalcev (NIJZ, 2018) | 59.4 |
Število raziskovalcev (SURS 2019) | 898 |