Ekološko kmetovanje v biosfernem območju Julijske Alpe kot temelj uspešnega gospodarjenja in oblikovanja ekoregije
S prihodom tehnološkega napredka se je kmetovanje korenito spremenilo. Kemični pristopi obdelave živil, podprti z uporabo kmetijskih strojev, so kmete po svetu navdušili do te mere, da je tako imenovano konvencionalno kmetijstvo malodane čez noč postalo najbolj razširjen model kmetijske proizvodnje na planetu. Zdelo se je, da sta produktivnost in ekonomska donosnost pri vzgoji poljščin in živinoreji z roko v roki nepremagljiva. A sčasoma so se začele kazati negativne posledice takšnega kmetovanja. Če je bila še pred dobrimi 20 leti eko miselnost le v glavah posameznikov, pa danes temu ni več tako. Želja po ponovnem dvigu kakovosti hrane se veča, a tudi trg se ne da. Kako torej naprej, so se spraševali udeleženci regionalnega foruma z naslovom »Ekološko kmetovanje v biosfernem območju Julijske Alpe kot temelj uspešnega gospodarjenja in oblikovanja ekoregije«.
Tega je zadnji dan v januarju v sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom (PRC) in Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije. Dogodek se je odvijal v prostorih Muzeja sirarstva v Kobaridu, beseda pa je, kot že rečeno, tekla o ekološkem kmetovanju, ki varovanje naravnih virov oziroma biotske raznovrstnosti povezuje s celovito uspešnim gospodarstvom za trajnostni razvoj Zgornjega Posočja.
Udeleženci so po pozdravnih nagovorih organizatorjev v prvem delu pregledali stanje in izzive ekološkega kmetijstva v Posočju, v drugem pa obravnavali pristope za razvoj ekološkega kmetovanja v okviru regionalnega sodelovanja (pristop EKO regije). Sledila je okrogla miza, kjer so se spraševali, kako naprej do EKO regije biosfernega območja Julijske Alpe (BO JA).
Kot je ob tem povedala naša sodelavka Greta Černilogar, vodja pilotnega projekta Vzpostavitev pogojev za EKO regijo BO JA, gre za enega »izmed ključnih strateških projektov, katerega smo se lotili z zavihanimi rokavi. Veliko priložnosti za razvijanje potencialov na področju ekološkega kmetovanja nam bo omogočilo novo programsko obdobje, zato je pomembno, da LAS Dolina Soče pod okriljem PRC prevzame vlogo povezovalca in spodbujevalca razvoja ekološkega kmetovanja skupaj z ostalimi deležniki na območju BO JA.«
Udeleženci so se strinjali, da je spodbujanje ekološkega kmetovanja in načina tovrstnega razmišljanja prek sodelovanja različnih akterjev nujno za prvo nastajajočo EKO regijo v slovenskem prostoru, katere nastanek tudi podpirajo.
Vodilni partner omenjenega projekta je lokalna akcijska skupina LAS Dolina Soče, ki deluje pod okriljem PRC. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Foto: Greta Černilogar in Simon Škvor
