Regionalni dnevi 2026: Razvojne posebnosti in potenciali regij kot temelj konkurenčnosti in kakovostnega življenja
Kako zagotoviti, da bodo ljudje lahko kakovostno živeli in ustvarjali v vseh slovenskih regijah, ne glede na njihovo oddaljenost od osrednjih razvojnih središč? To je bilo eno ključnih vprašanj letošnjih Regionalnih dnevov, ki so 4. in 5. novembra potekali v Ankaranu. Srečanja smo se udeležili tudi predstavniki RRA Posoški razvojni center, razprave pa so bile namenjene novemu pristopu k regionalnemu razvoju, razvojnim specializacijam regij, kakovosti življenja in ustanavljanju pokrajin.
Osrednje sporočilo Regionalnih dnevov 2026, ki so potekali pod naslovom Konkurenčne regije za kakovostno življenje, je bilo jasno: Slovenija potrebuje bolj uravnotežen regionalni razvoj in manj centraliziran sistem odločanja. Ker so slovenske regije zelo raznolike, tudi njihove razvojne potrebe, izzivi in priložnosti ne morejo biti enaki. Zato je nujen diferencialni oziroma na posebnosti posameznih območij prilagojen pristop k regionalni politiki.
Pomembno izhodišče razprav je bila tudi ideja "right to stay" oziroma pravica ostati. Kot je poudaril Zsolt Szokolai z Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko, mora imeti vsakdo možnost živeti in ustvarjati v okolju, ki si ga je izbral, ne da bi bil zaradi kraja bivanja prikrajšan za dostop do osnovnih storitev, razvojnih priložnosti in kakovostnih življenjskih pogojev. Bivanje kjerkoli v Sloveniji mora biti varno, zdravo in kakovostno.
Od enotnega pristopa k razvoju po meri regij
V razpravah o prihodnosti regionalnega razvoja je bilo večkrat poudarjeno, da dosedanji pristopi niso vedno dovolj dobro naslavljali posebnosti posameznih regij. Enotni oziroma uniformirani ukrepi namreč ne morejo ustrezno odgovoriti na različne razvojne izzive in potenciale slovenskih območij.
Sabina Koleša z Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport je v razpravi izpostavila pomen strateških investicij gospodarstva, ki morajo biti povezane z dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami države in regij.
Bojan Kar iz Združenja regionalnih razvojnih agencij (RRA GIZ) je poudaril, da smo v obdobju, ki ga lahko označimo za zlato dobo strateškega načrtovanja. Na regionalni ravni se namreč pripravljajo kar trije strateški dokumenti, zato bo ključno njihovo medsebojno usklajevanje in povezovanje.
Posebej je opozoril na vlogo regionalnih razvojnih agencij, ki jih je slikovito označil za nekakšna »ministrstva na terenu«. Te zagotavljajo pomembno strokovno in tehnično podporo občinam ter pomagajo povezovati razvojne potrebe lokalnega okolja s širšimi strateškimi usmeritvami. Za učinkovito opravljanje te vloge pa potrebujejo tudi stabilno financiranje.
Eden ključnih poudarkov je bil, da državne razvojne prioritete niso nujno enake prioritetam posamezne regije. Prav zato morajo regije dobiti več prostora za opredeljevanje lastnih razvojnih usmeritev.
Razvojna specializacija nastaja na presečiščih znanj in tehnologij
Prvi strateški panel je bil namenjen vprašanju, kako povezati ključne razvojne vidike v konkurenčne regije, ki bodo hkrati zagotavljale visoko kakovost življenja. V nadaljevanju je panel o ekonomski preobrazbi regij ponudil vpogled v razvojne izzive, priložnosti in specializacije različnih slovenskih regij.
Izzive in potenciale Severno Primorske (Goriške) razvojne regije je predstavila Brigita Habjan Štolfa iz Severno Primorske gospodarske zbornice Nova Gorica. Ob tem je poudarila, da vprašanje regije danes ni več, ali ima razvojne potenciale, temveč kako jih pretvoriti v naslednji razvojni preskok.
Razvojne specializacije po njenem mnenju ne smemo razumeti kot izbiro ene same zmagovalne panoge. Največ priložnosti se namreč odpira prav na presečiščih različnih znanj, tehnologij in gospodarskih dejavnosti, kjer lahko nastajajo nove povezave, inovacije in konkurenčne prednosti.
Pomembno sporočilo razprave je bilo tudi, da morajo regije pri načrtovanju prihodnosti izhajati iz svojih dejanskih značilnosti in razvojnih izhodišč. Kot je bilo izpostavljeno v predstavitvi Zasavja: pri načrtovanju prihodnosti ne smemo pozabiti, iz česa izhajamo.
Takšen pristop je skladen z načeli regionalne politike, ki temelji na posebnostih prostora (place-based regional policy), ter s pristopom pametne specializacije. Cilj je prepoznati in razvijati tiste konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz konkretnega okolja, njegovih ljudi, znanj in gospodarstva.
Kakovost življenja pomeni tudi dostopnost storitev
Pomemben del srečanja je bila razprava o kakovosti življenja v regijah. Udeleženci so se najprej dotaknili vprašanja, kako jo sploh opredeliti – kot subjektivni občutek zadovoljstva ali z objektivnimi kazalniki, ki omogočajo primerjavo življenjskih razmer med posameznimi območji.
Razprava je zajela več pomembnih področij: dostopnost stanovanj, osnovnih in drugih javnih storitev, kakovost zelenega sistema ter podnebno odpornost naselij in širšega prostora.
Svoje poglede je predstavil tudi župan Občine Tolmin Alen Červ, ki je opozoril na izzive in hkrati prednosti življenja v odmaknjenih območjih. Oddaljenost od večjih urbanih središč namreč ni nujno samo slabost, saj lahko prinaša tudi kakovost bivanja, tesnejšo povezanost skupnosti in druge prednosti. Vendar morajo biti za to zagotovljeni ustrezni pogoji.
Posebej je izpostavil pomen dostopnosti storitev in potrebo, da se celostna oskrba s storitvami zagotavlja najmanj na ravni sedežev upravnih enot. Kraj bivanja namreč ne bi smel določati, ali bodo ljudje lahko dostopali do storitev, ki jih potrebujejo za vsakdanje življenje.
Projekti, ki izhajajo iz razvojnih potreb regij
Pomemben premik, ki ga prinaša nov pristop k regionalnemu načrtovanju, je tudi drugačno razumevanje regijskih razvojnih programov. Ti bodo pripravljeni predvsem na strateški ravni, brez vnaprej določenega seznama projektov.
Kot je poudaril Bojan Kar, morajo strateške usmeritve najprej opredeliti, kaj regija potrebuje in kam želi dolgoročno usmerjati svoj razvoj. Šele na tej podlagi bo mogoče prepoznati in oblikovati projekte, ki bodo dejansko prispevali k doseganju zastavljenih ciljev.
Ključno sporočilo je zato: projekti za razvoj, ne projekti za razpis.
Tudi v Severno Primorski (Goriški) razvojni regiji že potekajo priprave regionalnega razvojnega programa. Ta bo pomembna podlaga za prepoznavanje ključnih razvojnih področij in usmerjanje prihodnjih vlaganj v skladu s potrebami, potenciali in posebnostmi regije.
V ospredju tudi ustanavljanje pokrajin
Ena osrednjih točk letošnjih Regionalnih dnevov je bilo tudi ustanavljanje pokrajin, ki ostaja eno pomembnejših vprašanj prihodnje ureditve regionalnega razvoja v Sloveniji. Predstavljen je bil akcijski načrt za pripravo zakonodajnega paketa in vzpostavitev pokrajin.
Razprava je ponovno odprla vprašanje decentralizacije in učinkovitejše organizacije države. Močnejša regionalna raven bi po mnenju nekaterih lahko prispevala k boljšemu povezovanju razvojnih potreb, pristojnosti in odločanja ter omogočila bolj ciljno usmerjeno načrtovanje razvoja.
Različne regije potrebujejo različne razvojne odgovore
Regionalni dnevi 2026 so potrdili, da konkurenčnost slovenskih regij ne more temeljiti na enakih razvojnih receptih za vse. Regije se med seboj razlikujejo po gospodarski strukturi, geografskih značilnostih, prebivalstvu, znanju in razvojnih potencialih. Prav te razlike je treba prepoznati in jih spremeniti v razvojno prednost.
Za Severno Primorsko (Goriško) razvojno regijo je zato pomembno, da regijski razvojni program izhaja iz lokalnih in regionalnih posebnosti ter prepozna priložnosti, ki nastajajo s povezovanjem različnih znanj, tehnologij in dejavnosti. Ob tem pa mora razvoj vključevati tudi skrb za dostopnost storitev, kakovost bivanja in enakovredne možnosti za prebivalce vseh delov regije.
Cilj regionalne politike namreč ni zgolj gospodarska rast, temveč ustvarjanje pogojev, v katerih bodo ljudje lahko kakovostno živeli, delali in ustvarjali v svojem okolju.
Foto: arhiv PRC
