Promet skozi prizmo gospodarstva: logistika, dostopnost in mobilnost zaposlenih
V ponedeljek, 9. novembra 2026, je v konferenčni dvorani GZS Severne Primorske v Novi Gorici potekal medregijski strokovni posvet z naslovom Promet skozi prizmo gospodarstva – logistika, dostopnost in mobilnost zaposlenih. Dogodek so v okviru priprave Regionalne celostne prometne strategije Severne Primorske skupaj organizirali RRA Posoški razvojni center, Severno Primorska gospodarska zbornica Nova Gorica in RRA Zeleni kras.
Posvet je združil predstavnike gospodarstva, razvojnih institucij, državnih organov in strokovne javnosti. Namen srečanja je bil osvetliti ključne prometne, logistične in mobilnostne izzive, s katerimi se podjetja v regiji srečujejo pri svojem vsakodnevnem delovanju, ter poiskati rešitve, ki bodo prispevale k boljši dostopnosti, učinkovitejšemu povezovanju in večji konkurenčnosti regionalnega gospodarstva.
Po uvodnih pozdravnih nagovorih direktorja RRA Posoški razvojni center Simona Škvora in direktorice Severno Primorske gospodarske zbornice Brigite Habjan Štolfa so sledile strokovne predstavitve, ki so osvetlile različne vidike razvoja mobilnosti in logistike ter njihov vpliv na gospodarstvo.
Mobilnost prihodnosti med tehnološkim razvojem in potrebami podeželja
O prihodnosti mobilnosti je spregovoril Andrej Brglez, sociolog, poznavalec mobilnosti in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo. V ospredje je postavil razvoj samovozečih vozil, ki vse bolj postajajo realnost sodobnega prometnega sistema. Ob tem je opozoril, da tehnološki napredek odpira številna sociološka in etična vprašanja, ki jih bo treba reševati vzporedno z uvajanjem novih tehnologij.
Posebno pozornost je namenil rešitvam za t. i. zadnji kilometer in povezovanju regij z glavnimi prometnimi koridorji. Predstavil je tudi razvoj avtonomnih dostavnih sistemov ter izjemno hiter napredek na področju tovrstne mobilnosti na Kitajskem, ki postaja eno vodilnih svetovnih okolij za preizkušanje in uvajanje novih prometnih tehnologij.
Ob tem je izpostavil vprašanje, kako lahko koncepti mobilnosti prihodnosti odgovarjajo na potrebe slovenskega podeželja. Regije z razpršeno poselitvijo, slabšimi prometnimi povezavami in neugodnimi demografskimi trendi se namreč soočajo z drugačnimi izzivi kot urbana središča. Prav zato se odpirajo priložnosti za razvoj novih storitev in poslovnih modelov, ki bi lahko izboljšali dostopnost prebivalcev ter povečali konkurenčnost podjetij na odročnejših območjih.
Digitalizacija tovornega prometa kot pomemben korak k učinkovitejši logistiki
Neža Drobnič z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je v okviru projekta eFTI4LIVE predstavila evropsko uredbo eFTI (Electronic Freight Transport Information), ki uvaja pomembne spremembe na področju izmenjave informacij v tovornem prometu. Uredba, katere ključni cilj je postopna zamenjava papirne dokumentacije z elektronskimi podatki, bo začela veljati 9. julija 2027 in bo pomembno vplivala na delovanje prevoznikov, logističnih podjetij in nadzornih organov po vsej Evropski uniji.
Sistem bo zajemal cestni, železniški in zračni promet ter promet po celinskih plovnih poteh, hkrati pa omogočal hitrejšo, varnejšo in učinkovitejšo izmenjavo podatkov med različnimi deležniki. Poslovni podatki bodo shranjeni na certificiranih informacijskih platformah, dostop do njih pa bo mogoč na podlagi ustreznih pravic in prek strojno berljivih formatov, kot so QR-kode. V Sloveniji je do julija 2027 predvidena tudi vzpostavitev delujoče platforme eFTI gate.
Po ocenah Evropske komisije naj bi uvedba sistema prometnemu in logističnemu sektorju v Evropski uniji prinesla približno milijardo evrov letnih prihrankov pri upravnih in operativnih stroških. Digitalna izmenjava podatkov bo podjetjem omogočila učinkovitejše načrtovanje logističnih procesov, boljše izkoriščanje transportnih kapacitet ter hitrejše odločanje v dobavnih verigah. Prednosti bodo občutili tudi nadzorni organi, saj se pričakuje manj fizičnih pregledov, večja kakovost podatkov in učinkovitejši nadzor nad izvajanjem prometne politike.
Pomen učinkovite logistike za regionalno gospodarstvo je bil predstavljen tudi skozi konkretne izkušnje podjetja ETA d.o.o. iz Cerknega, ki je del skupine E.G.O. Predstavnik podjetja Blaž Makuc je izpostavil izzive, s katerimi se podjetje srečuje pri vsakodnevnem organiziranju transporta in logističnih procesov. Med ključnimi težavami so predvsem stanje cestne infrastrukture, višji transportni stroški, časovne izgube zaradi oddaljenosti od avtocestnega priključka ter zahtevnost upravljanja zalog po načelu Just-in-Time.
Ob tem je poudaril tudi širšo vlogo podjetja v lokalnem okolju. Poleg zagotavljanja delovnih mest podjetje prispeva k zmanjševanju izseljevanja in sodeluje z lokalnimi dobavitelji, s čimer pomembno vpliva na gospodarsko in družbeno življenje območja. Primer podjetja ETA tako nazorno pokaže, da kakovost prometnih povezav ni pomembna zgolj za logistično učinkovitost, temveč tudi za dolgoročno ohranjanje delovnih mest in razvoj podeželskih območij.
Naraščajoči tovorni promet in izzivi severne Primorske
Pomen digitalizacije, učinkovitih logističnih povezav in ustrezne prometne infrastrukture je še posebej izrazit v Severno Primorski (Goriški) razvojni regiji. Analiza stanja, pripravljena v okviru Regionalne celostne prometne strategije Severne Primorske, kaže, da se obseg tovornega prometa v regiji dolgoročno povečuje.
Najizrazitejša rast je bila zaznana v obdobjih 2010–2014 in 2015–2019, medtem ko se je v zadnjem spremljanem obdobju promet stabiliziral na razmeroma visoki ravni. Čeprav se je po obdobju hitre rasti dinamika povečevanja tovornih tokov umirila, prometne obremenitve regionalnega prometnega sistema ostajajo visoke.
Za gospodarstvo to pomeni potrebo po nadaljnjem razvoju prometne infrastrukture, učinkovitejših logističnih rešitvah in boljšem upravljanju transportnih tokov. Pomembno je predvsem izboljšanje povezav z avtocestnim in železniškim omrežjem, saj kakovost prometne dostopnosti neposredno vpliva na stroške poslovanja, zanesljivost dobavnih verig in konkurenčnost podjetij.
Razprava o prometnih povezavah in mobilnosti zaposlenih
Strokovnim predstavitvam je sledila vodena razprava, v kateri so udeleženci izmenjali poglede in izkušnje glede logističnih tokov, prometne dostopnosti ter povezav z avtocestnim in železniškim omrežjem. Posebna pozornost je bila namenjena tudi parkirnim površinam, prometnim ozkim grlom in mobilnosti zaposlenih.
V razpravi je sodeloval tudi dr. Luka Mladenović z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, skupaj z drugimi predstavniki gospodarstva, institucij in strokovne javnosti. Izmenjava mnenj je dodatno osvetlila razkorak med potrebami regionalnega gospodarstva in obstoječimi prometnimi povezavami ter poudarila pomen usklajenega načrtovanja prometnih rešitev.
Promet kot dejavnik regionalnega razvoja in konkurenčnosti
Posvet je znova pokazal, da promet, logistika in mobilnost niso zgolj infrastrukturna vprašanja, temveč pomembni dejavniki regionalne konkurenčnosti, privlačnosti za investicije in kakovosti življenja prebivalcev. Za podjetja so zanesljive prometne povezave in učinkoviti logistični procesi ključni za uspešno poslovanje, za prebivalce pa dostopna mobilnost pomeni boljše možnosti za zaposlovanje, izobraževanje in dostop do storitev.
Razprave in predstavljene dobre prakse so poudarile potrebo po povezovanju tehnoloških inovacij, digitalizacije in premišljenega prometnega načrtovanja, ki bo upoštevalo tako potrebe gospodarstva kot posebnosti podeželskih območij. Prihodnje prometne rešitve bodo morale biti prilagojene regionalnim značilnostim, povezovati različne oblike mobilnosti ter zagotavljati boljšo dostopnost tudi za prebivalce in podjetja zunaj večjih urbanih središč.
Dogodek predstavlja pomemben korak v pripravi Regionalne celostne prometne strategije Severne Primorske, saj so prav izkušnje in konkretne potrebe gospodarstva pomembno izhodišče za oblikovanje prometnih ukrepov v prihodnosti.
Zahvaljujemo se vsem predavateljem, udeležencem in partnerjem za sodelovanje, konstruktivno razpravo ter prispevke k iskanju rešitev za boljšo prometno povezanost in dostopnost Severne Primorske.
Posvet je sofinanciran s sredstvi tehnične pomoči evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027.
